Sladičeva pica (Licorice Pizza)

Paul Thomas Anderson / ZDA / 2021 / 134 min / angleščina s slovenskimi podnapisi

Režija in scenarij: Paul Thomas Anderson; fotografija: Michael Bauman; Paul Thomas Anderson, montaža: Andy Jurgensen; glasba: Jonny Greenwood; produkcija: Sara Murphy, Adam Somner, Paul Thomas Anderson

Igrajo: Alana Haim, Cooper Hoffman, Sean Penn, Bradley Cooper, Benny Safdie, Tom Waits id.

Distribucija: Karantanija cinemas

Nagrade: nagrada National Board of Review za najboljši film, režijo in igralska debitanta; eden desetih najboljših filmov leta po izboru Ameriškega filmskega inštituta; nagrada Združenja newyorških filmskih kritikov za najboljši scenarij.

Kjer se je ustavil Tarantinov Bilo je nekoč … v Hollywoodu, s svojim edinstvenim slogom in nepozabnimi dialogi nadaljuje Paul Thomas Anderson (Tekla bo kri, Boogie Nights, Gospodar). S hollywoodskih vršacev divjih šestdesetih nas popelje v predmestno dolino San Fernando sedemdesetih let, ko se je Los Angeles dokončno uveljavil kot popkulturna prestolnica ZDA in sveta. Navidez daleč stran od pompa in kiča – a z neprestanimi referencami nanj – se razvije prava 'tour de force' romanca, ki ji ne morejo do živega ne zvezdniški blišč in narejenost, ne naftna kriza ali 'lumpenprolearske' ambicije. 

Res je hecno, da sem moral, če sem hotel doseči sproščenost in preprostost, napisati najmočnejši in najbolj kirurško precizen scenarij. /…/ Če imaš obraz, kakršen je Alanin ali Cooperjev, in če opravljaš svoje delo režiserja, si že na dobri poti; a čeprav si morda že domislil, kako vse skupaj posneti, na koncu dobiš tisto, kar vidiš pred sabo. Velik del filma se odigra samo med Alano in Cooperjem, zato sem se ves čas osredotočal na njun odnos in nikoli nisem pozabil, da sta središče zgodbe. Cooper je sijajen, poznam ga, odkar se je rodil. Dobro je, če igralca poznaš, če poznaš njegove prednosti, energijo, ki jo lahko vnese v film. Cooper je v marsičem zelo podoben Garyju, predvsem v šarmu in inteligenci, ampak potem se obrne in prdne in ugotoviš, da je star šestnajst let. Neverjetno je, kako je lahko nekdo tako čustveno inteligenten, hkrati pa tako otročji.

– Paul Thomas Anderson

Odraščanje in zaljubljanje v Dolini je komplicirano – tisti v Dolini namreč čutijo represivni pritisk Hollywooda, ki od njih terja, da uspejo, da pozabijo čas, da ostanejo vedno mladi, da mislijo le nase, da so stalno vzburjeni. Če se ne komodificirajo, imajo občutek, da sploh niso vredni pozornosti, afekcije – ljubezni. Tu, v strašni senci prenapetega Hollywooda, nihče nikoli ne dozori. ‘Še meni se zdi čudno, da se družim z Garyjem in njegovimi petnajstletnimi prijatelji,‘ pravi Alana. Z Garyjem se včasih izgubita, a se ponovno najdeta. In spet izgubita. In ponovno najdeta. Včasih pod reklamnim panojem za bondiado Live and Let Die. Magnetna sta – in nalezljiva. Danes bi bila trač in škandal – leta 1973 sta spektakel. CinemaScope, ustvarjen za razkošne mjuzikle in biblične epopeje, se kar prilepi nanju. Gledal bi ju v vseh filmih. Ja, Licorice Pizza je ljubezenska zgodba, posneta v CinemaScopu – ničesar noče zamuditi, še manj zmanjšati ali poenostaviti. ZELO ZA!

– Marcel Štefančič, jr., Mladina

+ predfilm mednarodnega filmskega festivala StopTrik

Ravnovesje (Balance)

Ravnovesje / animirani / Timothée Crabbé (LUCA School of Arts, Timothée Crabbé) / 2019 / Belgija / 7:02 min

Akrobata Alec in Theo, partnerja na odru in v življenju, sta v popolnem ravnovesju med dviganjem in letenjem, med vodenjem in sledenjem, dokler nesreča tega krhkega ravnovesja ne postavi na glavo.