Vzporedni materi (Madres paralelas)

Režiser: Pedro Almodovar

igrani / Pedro Almodovar / Španija / 2021 / 120 min

Režija in scenarij: Pedro Almodóvar; fotografija: José Luis Alcaine; montaža: Teresa Font; glasba: Alberto Iglesias; produkcija: Agustín Almodóvar, Esther Garcí. 

Igrajo: Penélope Cruz, Milena Smit, Israel Elejalde, Aitana Sánchez-Gijón, Julieta Serrano, Rossy De Palma id.

Distribucija: Cinemania group

Nagrade: Benetke (otvoritveni film, nagrada za najboljšo igralko: Penélope Cruz); Palm Springs (nagrada za mednarodno zvezdo).

 

Pedro Almodóvar je priznal, da je tokrat svoji igralski divi Penélope Cruz namenil najtežjo vlogo doslej: "Prej sem se vedno opiral na lik moje matere in sosed, ki so me vzgojile, zato so bile ženske doslej v mojih filmih močne in občudovane. Tokrat so me bolj zanimale nepopolne in zaradi tega tudi bolj kompleksne matere. Takšne, ki nimajo 'materinskega instinkta', zaradi česar jim je v življenju izjemno težko." Tudi Cruz je priznala, da je bilo upodabljanje Janis zelo zahtevno in intenzivno, a da je bila vloga pravo darilo zanjo. "Pedru je znova uspel čudež. Pred in na snemanju se nikoli nisem počutila sama, veliko časa smo preživeli skupaj, se pogovarjali in družili. Tako skozi vlogo tudi sama zrasem kot človek." Janis je podvojena še z eno filmsko matero Tereso, ki jo je odigrala Aitana Sánchez-Gijón: "Teresa plača veliko za to, da sledi svojim sanjam. Ženske, ki dajejo karieri prednost pred družino, so pogosto demonizirane, zato se kot igralka lahko s tem močno povežem. Zame sta služba in materinstvo enako pomembni."

Močan podton in še dodatno večplastnost je Almodovarjevemu filmu tokrat dal zgodovinski okvir, s katerim se režiser doslej ni toliko ukvarjal. Po zgledu enega svojih najljubših pesnikov Federica Garcie Lorce, ki je bil ubit in pokopan neznano kje v Francovem fašističnem režimu, se je tokrat lotil tako imenovanih "los desaparecidos" (izgubljenih, op. a.). "Neverjetno je, da je tako genialen pesnik še vedno brez svojega groba. To priča o stanju v španski družbi, ki te zgodovinske rane nikakor ne zmore zapreti. Dolgo smo živeli v strahu, o tem se je zato samo šušljalo ali pa se kar molčalo, tudi v naši družini. Številni svojci še vedno ne morejo dostojno pokopati svojih umrlih, kar se kot travma prenaša že na generacijo vnukov in pravnukov, ki so bili rojeni v demokraciji. To je nedopustno!" Ob tem je tudi izpostavil imena, ki zanikajo fašizem in njegove zločine v Španiji – na primer nekdanji premier, populist Mariano Rajoy. "Brutalno in žaljivo je, da ljudje, ki so na oblasti zanikajo ali celo odvzemajo sredstva za ohranjanje spomina na žrtve. Tudi v španskem parlamentu imamo vedno več politikov, ki govorijo neustavne stvari in vulgarno žalijo. Verjetno se bodo odzvali tudi na naš film, a ne mislim se spuščati v to bitko, ki ji nikoli ni konca. Raje govorim s filmskimi podobami."

 

+ predfilm Festivala LGBT filma

Sestre

Sestre / igrani / Kukla Kesherović / Slovenija / 2021 / 23 min / slovenščina

Sina, Mihrije in Jasna so tri najboljše prijateljice v zgodnjih dvajsetih. Dekleta fantovskega izgleda, vedno oblečena v ohlapne sive trenerke, z lasmi spetimi v nizek čop, zatlačen v pulover ob hrbtu, trenirajo borilne veščine in se držijo bolj zase. Zaradi svojega življenjskega stila pridejo pogosto v konflikt z lokalnimi fanti. V enem izmed pretepov jih pred totalnim porazom in ponižanjem reši krhko dekle, ki to v bistvu šele postaja.

Nagrade: Štigličev pogled za režijo: Katarina Rešek (DSR - Društvo slovenskih režiserjev), Grand Prix za najboljši film na Festival du Court Métrage de Clermont-Ferrand, nagrada za kratki film na Kreivės - Vilnius queer festival, Daniel za kratki film na Castellinaria Festival del cinema giovane, festivalska nagrada za kratki film na Fire!! Mostra Internacional de Cinema Gai i Lesbià de Barcelona, posebna omemba za kratki film na FeKKu - mednarodnem festivalu kratkega filma v Ljubljani, vesna za kratki film na Festivalu slovenskega filma.

 

Inspiracija za zgodbo o treh sodobnih virđinah so bila dekleta, ki se jih spomnim iz otroštva. Tista "pozabljena" dekleta v ohlapnih oblekah z nizkimi čopi na dnu glave, ki so nekako ostale ujetnik svoje družine in okolja, ker niso ustrezale rigidnim smernicam, in ki se jih spomnim kako so kdaj še v odrasli dobi prijele svojo mamo za roko. Ko sem nato čez nekaj časa, kot videospot, posnela zgodbo o trans ženski, se je vse nekako zaokrožilo in vedela sem, da je to zgodba, ki jo moram spraviti v življenje. V Sestrah se srečata dva svetova, ki sta v post-balkanskem okolju zaznana kot neustrezna in nenazadnje nefunkcionalna: družbeno nefunkcionalna ženska, ki ne zna in noče sprejeti svoje družbeno dodeljene vloge in ženska z nefunkcionalnimi rodili, a si med seboj pomagata prepoznati svojo lastno vrednost in se povzdigneta nad predstave okolja.

– Kukla Kesherović

Vzporedni materi
Vzporedni materi
Vzporedni materi
Vzporedni materi
Vzporedni materi
Vzporedni materi
Vzporedni materi
Vzporedni materi
Sestre
Sestre